Razglednice s podobo pesnika Franceta Prešerna (1800-1849) in njegovimi verzi so začele nastajati v letu 1899 z namenom počastitve stote obletnice pesnikovega rojstva. Ves izkupiček prodanih jubilejnih razglednic je bil namenjen odkritju spomenika, do katerega je prišlo 1905 na Marijinem – današnjem Prešernovem – trgu v Ljubljani.
Prvim umetniškim razglednicam slikarjev, Matije Jame, Ivana Vavpotiča, Saše Šantla, Gvidona Birolle in Maksima Gasparija, so v 20. st. sledile razglednice številnih ostalih slovenskih likovnih umetnikov. Motiv razglednice s kipom Franceta Prešerna, ki je delo kiparja Ivana Zajca, je poleg motiva gradu najbolj pogosta razglednica Ljubljane.
Maksimiljan Košir
